Prazna stanovanja

Število praznih stanovanj v Sloveniji

V Sloveniji uradne statistike praznih stanovanj žal nimamo. Po mnenju poznavalcev nepremičninskega trga je dobra metoda za ocenjevanje števila praznih stanovanj analiza porabe električne energije. Najprej se ugotovi koliko stanovanj oziroma gospodinjstev je v posameznem mestu. Drugič, kolikšna je povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo in tretjič, koliko gospodinjstev je imelo manjšo letno porabo električne energije od 500 kilovatnih ur - takšno stanovanje lahko po oceni elektrodistributerjev štejemo za prazno.

Na osnovi zgoraj navedene metodologije elektrodistributerji v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Kopru ocenjujejo, da je v petih največjih slovenskih mestih skoraj 23.000 praznih stanovanj. To pomeni, da je praznih nekaj manj kot deset odstotkov stanovanj.

Največ praznih stanovanj je v Ljubljani, ki je največje mesto in ima največji fond stanovanj. V Ljubljani, ki je največje mesto in ima največji fond stanovanj je bilo praznih 11.250 stanovanj ali skoraj devet odstotkov stanovanjskega fonda.

Število praznih stanovanj v Mariboru je nekaj več kot 5.000, kar predstavlja skoraj 11 odstotkov stanovanjskega fonda.

Med petimi največjimi mesti, za katera se je naredila analiza, ima največ praznih stanovanj glede na stanovanjski fond Celje. Praznih je več kot tri tisoč stanovanj oz. 14 odstotkov stanovanjskega fonda.

Po podatkih elektrodistributerja se ocenjuje, da je v Kranju najmanj praznih stanovanj. Praznih bi naj bilo manj kot 900 stanovanj, kar pomeni 7 odstotkov stanovanjskega fonda.

V Kopru, edini obalni občini, ki je bila analiziralna, je po podatkih Elektra Primorska nekaj več kot 23 tisoč gospodinjstev. Glede na podatke o porabi energije se ocenjuje, da je praznik okoli 2.300 stanovanj, kar predstavlja desetino stanovanjskega fonda